RFID oznake se uporabljajo v številnih vsakdanjih sistemih, od dostopnih kartic in obeski za ključe na etikete v skladišču, oznake za perilo, etikete na oblačilih, ušesne znamke za živino, ter embalaža izdelkov. Ker vedno več podjetij uporablja tehnologijo RFID za identifikacijo in sledenje, je kloniranje RFID-oznak postalo pogosta skrb, pri čemer se pogosto pojavlja vprašanje: ali je mogoče RFID-oznako kopirati? Odgovor je odvisen od vrste oznake, podatkov, shranjenih na njej, ter načina, kako sistem RFID preveri to oznako ob skeniranju.
Kaj je kloniranje RFID-kartic?
Kloniranje RFID pomeni kopiranje identitete, ki jo sistem RFID uporablja za prepoznavanje oznake, kartice ali daljinskega upravljalnika. Med običajnim skeniranjem bralnik RFID pošlje radijski signal. Antena oznake sprejme energijo iz tega signala, čip se aktivira, oznaka pa bralniku vrne podatke.
Vrnjeni podatki so lahko številka kartice, UID, EPC, zapis NDEF, uporabniški pomnilnik ali vrednost poverilnice. Kloniranje RFID deluje tako, da se vzamejo podatki, ki jim sistem zaupa, in se ustvari druga oznaka, kartica, ključ ali emulator, ki med skeniranjem prikaže iste podatke. Če čitalnik in programska oprema preverjata le to kopirano vrednost, se lahko kopirana oznaka obravnava kot originalna.
Klon ni vedno nujno, da kopira vsak del čipa. V mnogih šibkih sistemih zadostuje kopiranje vidnega identifikatorja, saj programska oprema ta identifikator le primerja z zapisom. V močnejših sistemih lahko čitalnik ali strežnik preveri tudi podatke na ravni čipa, zaščiteni pomnilnik, gesla ali odzive za avtentifikacijo. V tem primeru kopiranje le berljivih podatkov morda ne bo ustvarilo delujočega klona.
Vendar se kloniranje RFID razlikuje od običajnega kodiranja RFID. Pri kodiranju se odobreni podatki zapišejo na nove oznake za dejanski projekt, kot so sledenje oblačil, upravljanje perila, sledenje sredstev, identifikacija živine ali inventarizacija skladišča. Pri kloniranju se ponovno uporabi identiteta obstoječe oznake, tako da lahko dve oznaki kažeta na isti zapis v sistemu.
Ali je mogoče kopirati RFID-oznako?
Da, nekateri RFID oznake jih je mogoče kopirati, zlasti starejše oznake ali tiste z nizko stopnjo varnosti, ki vrnejo fiksno identifikacijsko številko brez šifriranja, avtentifikacije ali zaščitenega pomnilnika. Čim lažje je oznako prebrati in ponoviti, tem lažje jo je klonirati. Varne RFID-oznake so drugačne. Ne temeljijo le na statični številki, zato kopiranje vidnih podatkov ni dovolj.
Osnovne dostopne kartice in ključki s frekvenco 125 kHz
Osnovne dostopne kartice in daljinski upravljalniki s frekvenco 125 kHz (kot so stare kartice za vrata, ključki za parkiranje, kartice za telovadnico in zaposleniške izkaznice z nizko stopnjo varnosti) sodijo med najlažje kopirane RFID-identifikacijske podatke. Mnoge starejše bližinske kartice uporabljajo čipe s fiksno identifikacijsko številko, na primer čipe tipa EM4100, ki ob vsakem skeniranju vrnejo enako vrednost kartice.
Te kartice se bralniku ne avtentificirajo. Predstavljajo le identifikacijsko številko. Če sistem za nadzor dostopa zaupa zgolj tej identifikacijski številki, lahko tudi druga združljiva kartica, ključ ali emulator predstavi isto vrednost.
Starejše ali slabo nastavljene kartice HF in NFC
Kartice HF in NFC s frekvenco 13,56 MHz so lahko varnejše od preprostih kartic s frekvenco 125 kHz, vendar sama frekvenca še ne zagotavlja njihove varnosti.
Nekatere starejše HF-kartice uporabljajo pomnilniške sektorje in ključe za dostop. Če sistem uporablja šibke ključe, privzete ključe ali neustrezno konfiguracijo kartice, zaščitena območja v praksi morda niso ustrezno zaščitena. Kartice tipa MIFARE Classic so pogost primer v razpravah o kloniranju, saj so se številne šibke implementacije opirale na sektorne ključe, ki niso bili ustrezno upravljani.
Boljša kartica za dostop HF bi morala uporabljati močnejše avtentificiranje, zaščitene ključe in varno komunikacijo med čitalnikom in kartico. Identifikacijski podatki tipa DESFire so boljša izbira, saj so zasnovani za avtentificiranje in ne le za preprosto branje fiksne identifikacijske številke.
Osnovne NFC-oznake z javno vsebino
Osnovno NFC oznake se pogosto uporabljajo za URL-je, strani z izdelki, menije, navodila, povezave na embalažo in marketinške vsebine. Te oznake običajno shranjujejo javne podatke v formatu NDEF, ki jih naj bi prebral mobilni telefon.
Če oznaka NFC shranjuje le navaden URL ali besedilni zapis, je mogoče to vsebino zapišati na drugo oznako NFC. Pri tem gre za kopiranje vsebine, ne pa za varno avtentifikacijo.
Osnovne NFC-oznake so koristne za interakcijo z izdelki, vendar jih ne smemo uporabljati kot edini zaščitni ukrep proti ponarejanju. Kopiran URL se uporabniku lahko zdi enak, razen če sistem v ozadju dodatno preveri, ali je sama oznaka pristna.
Standardne UHF RFID-nalepke za sledenje
Standardno Nalepke UHF RFID so zasnovane za hitro prepoznavanje predmetov. Široko se uporabljajo za oblačila, kartonske škatle, skladiščne zaloge, dokumente in etikete za opremo.
V mnogih projektih je glavna vrednost EPC. Če sistem uporablja EPC zgolj kot identifikator artikla, lahko druga UHF-oznaka z istim EPC povzroči podvajanje identifikacije.
Vendar pa ni vsaka UHF-oznaka v celoti klonirana. UHF-čip lahko vsebuje tudi TID-pomnilnik, gesla, zaklenjen pomnilnik ali uporabniški pomnilnik, odvisno od čipa in nastavitev projekta. Za preprosto inventarizacijo je lahko zadostno sledenje po EPC. Pri sredstvih visoke vrednosti ali pri preverjanju izdelkov sam EPC ni zadosten dokaz pristnosti.
Ponovno zapisljive ali testne RFID-oznake
Ponovno zapisljive RFID-kartice in testne oznake so namenjene razvoju, testiranju čitalnikov in nastavitvi sistema. Njihova naloga je, da so prilagodljive.
Niso primerna izbira za varen dostop, etikete proti ponarejanju ali nadzorovano identifikacijo izdelkov. Proizvodno etiketo je treba izbrati glede na končni namen uporabe, nato pa jo po potrebi kodirati, zakleniti ali zaščititi.
Varnostne oznake za avtentifikacijo RFID in NFC
Varnostne RFID- in NFC-oznake za avtentifikacijo je težje podvojiti, saj ne vračajo le fiksne vrednosti. Uporabljajo lahko zaščitene ključe, šifrirano komunikacijo, vzajemno avtentifikacijo ali dinamična avtentifikacijska sporočila.
V sistemu »izziv-odgovor« bralnik pošlje izziv. Čip izračuna veljaven odgovor s pomočjo skrivnosti, shranjene v čipu. Skrivnost med običajnim skeniranjem ni razkrita. Kopiranje vidne komunikacije drugemu čipu ne omogoča, da bi se na enak način identificiral.
Varnostne oznake za avtentifikacijo NFC, kot so čipi z avtentifikacijo na podlagi algoritma AES in dinamičnimi podatki ob dotiku, so primernejše za embalažo proti ponarejanju, preverjanje visokovrednih izdelkov, certifikate, varne potrošne materiale in zaščito blagovnih znamk. So dražje od osnovnih oznak za sledenje, saj rešujejo drugačen problem.
Kaj preverja sistem RFID?
Ali bo kopirana RFID-oznaka delovala, je odvisno od tega, čemu bralnik in programska oprema zaupata. Nekateri sistemi preverijo le eno vidno vrednost. Drugi primerjajo več delov zapisa oznake ali od čipa zahtevajo, da dokaže svojo pristnost, preden sprejmejo skenirani podatek.
Statična identifikacijska številka
Najšibkejši sistemi preverjajo le statično identifikacijsko številko, kot so številka kartice, serijska številka, EPC (elektronska koda izdelka), UID (edinstven identifikator) ali osnovna vrednost poverilnice. Čitalnik skenira oznako in to vrednost pošlje programski opremi. Če vrednost obstaja v bazi podatkov, je oznaka sprejeta.
Zato stare kartice s fiksno identifikacijsko številko in preproste sledilne oznake predstavljajo večje tveganje za kloniranje. Ko se ista vrednost pojavi na drugi oznaki, sistem nima skoraj ničesar drugega, s čimer bi jo lahko primerjal.
EPC in TID (identifikator etikete)
Pri projektih UHF RFID je EPC pogosto številka artikla. Uporablja se lahko za identifikacijo oblačila, kartonske škatle, orodja, dokumenta ali sredstva. Pomnilnik EPC je koristen, saj ga je mogoče kodirati za potrebe projekta.
TID zagotavlja strožjo preverjanje. Ne gre za običajno projektno številko, vpisano med kodiranjem, temveč za identifikacijski podatek na ravni čipa. Kadar programska oprema shrani tako EPC kot TID, lahko med skeniranjem primerja identifikacijo izdelka z identifikacijo čipa.
Če ima druga oznaka enak EPC, vendar drugačen TID, jo sistem lahko označi kot neskladje. To sicer ne pomeni, da je standardna UHF-oznaka enaka kriptografski varnostni oznaki, vendar zmanjša tveganje preprostega podvajanja EPC-ja.
Zaklepanje pomnilnika in gesla
Nekateri projekti RFID preverjajo, ali je pomnilnik oznake še vedno v pričakovanem stanju. Po kodiranju se lahko pomnilnik EPC ali uporabniški pomnilnik zaklene, odvisno od čipa in nastavitev projekta. Nekateri čipi podpirajo tudi gesla za dostop, gesla za izklop ali območja pomnilnika, ki jih nadzirajo gesla.
Te nastavitve pomagajo zaščititi proizvodne podatke, ko oznaka zapusti tovarno. Oznako s prosto zapisljivim pomnilnikom je lažje spremeniti. Oznaka, ki je bila pravilno kodirana, zaklenjena in upravljana, sistemu omogoča večji nadzor nad zapisom v oznaki.
Odgovor na avtentifikacijo
Varnostni sistemi RFID in NFC lahko zahtevajo, da oznaka vrne več kot le shranjene podatke. Čitalnik lahko pošlje izziv, čip pa mora izračunati veljaven odgovor z uporabo zaščitenega ključa, ki se nahaja znotraj čipa.
Ključno je, da zaščiteni ključ med običajnim skeniranjem ni izpostavljen. Kopirana številka kartice, EPC, URL ali UID sama po sebi ne more ustvariti pravega odziva. Zato je kloniranje varnih dostopnih kartic in NFC-oznak za avtentifikacijo veliko težje kot kloniranje osnovnih oznak s fiksno identifikacijsko številko.
Delovanje strežniškega dela
Sistem na strežniški strani lahko preveri tudi, kako se oznaka uporablja. Lahko opozori na primer, če se ista oznaka pojavi na dveh mestih, ki sta preblizu drug drugemu, če se oznaka premika po nemogoči poti, če se umaknjena oznaka ponovno pojavi ali če se oznaka za avtentifikacijo izdelka prevečkrat skenira z nepovezanih lokacij.
Ta plast je še posebej uporabna, kadar se oznaka uporablja v velikih količinah, na primer pri oblačilih, logistiki, sledenju sredstev ali preverjanju pristnosti izdelkov. Čip pomaga pri identifikaciji predmeta. Programska oprema odloči, ali je skeniranje smiselno.
Kako zmanjšati tveganje kloniranja RFID-kartic
Najboljši način za zmanjšanje tveganja kloniranja RFID-oznak je, da se izogibamo zasnovi celotnega sistema na podlagi ene same številke oznake, ki jo je mogoče prebrati. Varnejši RFID-projekt uporablja ustrezen čip, ščiti zakodirane podatke ter bralniku ali programski opremi omogoča preverjanje več kot enega elementa, preden se zaupa oznaki.
Pri občutljivih uporabah se izogibajte oznakam s fiksno identifikacijsko številko
Oznake s fiksno identifikacijsko številko so primerne za preprosto identifikacijo, vendar so slaba izbira, kadar se od oznake pričakuje, da dokaže dostop, lastništvo ali pristnost. Kartica ali ključ, ki vsakič vrne isto berljivo številko, sistemu ponuja zelo malo podatkov za preverjanje.
Pri občutljivih uporabah, kot so dostop zaposlenih, plačano članstvo, dragocena sredstva ali nalepke proti ponarejanju, se oznaka ne sme zanašati zgolj na statično identifikacijsko številko. Boljša izbira je čip, ki podpira zaščiten pomnilnik, avtentifikacijo ali drugo obliko preverjanja identitete, ki presega vidno številko.
Izberite čip glede na stopnjo tveganja
Ni vsak projekt RFID potrebuje enako raven zaščite. Etiketa v skladišču, ki se uporablja za osnovno inventarizacijo, ima drugačne potrebe kot oznaka za preverjanje pristnosti izdelka ali dostopna poverilnica.
Za sledenje z nizkim tveganjem je lahko dovolj standardna RFID-nalepka, če je cilj hitro skeniranje in natančno evidentiranje artiklov. Za nadzorovan dostop, blagovne znamke, certifikate, ponovno uporabne zaboje ali draga sredstva pa mora čip ponujati naprednejše funkcije, kot so zaklenjen pomnilnik, dostop z geslom, edinstvena identifikacija čipa, šifrirana komunikacija ali podpora za avtentifikacijo.
Odločitev o izbiri čipa je treba sprejeti pred začetkom proizvodnje. Popraviti pomanjkljivo zasnovo oznake je namreč veliko težje, ko je že bilo kodiranih in odpremljenih na tisoče oznak.
Zaklenitev pomnilnika po kodiranju
Če se podatki po proizvodnji ne smejo spreminjati, mora biti zaklepanje pomnilnika del načrta kodiranja. To je običajno pri projektih, kjer je vsaka oznaka vezana na določen izdelek, oblačilo, sredstvo, pošiljko ali dokument.
V projektu UHF RFID lahko pomnilnik EPC vsebuje številko artikla ali identifikacijsko oznako sredstva. Ko so podatki enkodirani in preverjeni, lahko zaklepanje pomnilnika prepreči naključno prepisovanje in zagotovi stabilnost zapisa na oznaki.
Zaklepanje pomnilnika osnovne oznake ne spremeni v popolnoma varno oznako. Predvsem ščiti kodirane podatke pred spremembami po izdelavi. Za številne projekte sledenja je že to samo po sebi še vedno koristno.
Po potrebi uskladite EPC s TID
Pri projektih UHF RFID višje vrednosti lahko sistem shranjuje tako EPC kot TID. EPC je identifikacijska oznaka projekta, dodeljena posameznemu izdelku. TID pa so identifikacijski podatki na ravni čipa, povezani z RFID-čipom.
Tako sistem dobi bolj zanesljivo primerjavo. Če ima druga oznaka enak EPC, vendar drugačen TID, jo lahko programska oprema obravnava kot neskladje, namesto da bi skeniranje brez pomislekov sprejela.
Usklajevanje EPC in TID je koristno za sredstva, ponovno uporabne embalaže, nadzorovane zaloge in izdelke, pri katerih bi podvojene identifikacijske številke povzročile dejansko izgubo. To je treba načrtovati pred množičnim kodiranjem, da bo baza podatkov od samega začetka shranjevala pravilne podatke o oznakah.
Uporaba avtentifikacijskih oznak za preprečevanje ponarejanja
Projekti za preprečevanje ponarejanja potrebujejo več kot le berljivo serijsko številko ali javno povezavo NFC. Kopiran URL ali vidna identifikacijska številka oznake se uporabniku morda zdi prepričljiva, vendar to ne dokazuje, da je fizična oznaka pristna.
Za preverjanje pristnosti izdelka uporabite čipe RFID ali NFC, ki so zasnovani za varno preverjanje. Ti čipi lahko uporabljajo zaščitene ključe, šifrirane podatke ali dinamična avtentifikacijska sporočila. Namesto da bi oznaka vrnila le fiksno vrednost, mora ustvariti veljaven odgovor, ki ga kopirana osnovna oznaka ne more ponoviti.
Ta vrsta etikete je primernejša za luksuzno blago, certifikate, potrošno blago znanih blagovnih znamk, varna embalaža, medicinske izdelke in druge izdelke, pri katerih ponaredki predstavljajo resno poslovno ali varnostno tveganje.
Dodajanje pravil v ozadju za sumljiva skeniranja
Program ne sme sprejeti vsakega skena zgolj zato, ker številka oznake obstaja. Preveriti mora tudi, ali je sken smiseln.
Zmogljivejši backend lahko zazna podvojene identifikacijske številke oznak, nemogoče premike, ponavljajoče se skeniranje z nepovezanih lokacij, umaknjene oznake ali izdelke, ki se pojavljajo v napačnem prodajnem kanalu. Pri sistemih za nadzor dostopa lahko preverja tudi čas, lokacijo, raven dostopa in vzorce neuspešnega skeniranja.
To je še posebej pomembno, kadar je sama oznaka standardna sledilna oznaka. Oznaka identificira izdelek, vendar programska oprema odloči, ali je skeniranje zanesljivo.
Upravljanje oznak skozi njihov celoten življenjski cikel
Tveganje kloniranja RFID-oznak se lahko poveča, če stari zapisi o oznakah ostanejo aktivni predolgo. Izgubljena dostopna kartica, zamenjana oznaka sredstva, poškodovana oznaka za pranje ali etiketa izločenega izdelka ne bi smele ostati veljavne brez ustreznega nadzora.
Celoten življenjski cikel vključuje izdajo, kodiranje, aktivacijo, zamenjavo, začasno onemogočitev in umik iz uporabe. Ko nova oznaka nadomesti staro, je treba staro identifikacijsko številko onemogočiti ali jo v sistemu jasno označiti.
Dobra varnost RFID se ne konča, ko oznaka zapusti tovarno. Odvisna je od tega, kako se identiteta oznake upravlja med dejansko uporabo.
Pogosta vprašanja o kloniranju RFID-jev in kopiranju RFID-oznak
Ali je kloniranje RFID-kart nezakonito?
Kloniranje RFID-kartic je lahko nezakonito, če se uporablja za kopiranje dostopnih kartic, zaposleniških izkaznic, plačilnih podatkov, hotelskih ključev, članskih izkaznic ali katerih koli drugih oznak, ki vam ne pripadajo ali za katere nimate dovoljenja za kopiranje. Zakonita uporaba RFID-tehnologije je drugačna. Podjetja lahko v okviru lastnega sistema kodirajo nove oznake, zamenjujejo poškodovane oznake ali izdajajo dvojnike oznak, če imajo nadzor nad podatki in dovoljenji.
Ali lahko za projekt kopiram svojo lastno RFID-oznako?
RFID-oznake za svoj projekt lahko podvojite ali zamenjate, če ste lastnik sistema in imate pravico do upravljanja z zapisi o oznakah. V tem primeru je običajno bolje, da novo oznako obravnavate kot pravo zamenjavo, ne pa kot skriti klon. Staro oznako je treba umakniti iz uporabe ali označiti v programski opremi, novo oznako pa je treba kodirati in preizkusiti v skladu z vašim običajnim postopkom.
Kako vem, ali je moje RFID-oznake mogoče enostavno klonirati?
Oznaka je običajno bolj izpostavljena, če vsakič vrne isto berljivo številko in sistem sprejme samo to številko. Tipični primeri so starejše dostopne kartice s frekvenco 125 kHz, preprosti ključki, javne oznake NFC in osnovne sledilne etikete. Če ne poznate tipa čipa, frekvence, nastavitev pomnilnika ali tega, ali sistem preverja še kaj drugega poleg vidne identifikacijske številke, je treba vaše trenutne oznake pregledati, preden jih uporabite za varnostne namene ali avtentifikacijo izdelkov.
Ali lahko telefon prebere RFID-oznako?
Telefon lahko bere nekatere NFC-oznake, saj je NFC vrsta visokofrekvenčnega (HF) RFID-sistema, ki deluje na frekvenci 13,56 MHz. Telefon lahko na primer prebere javno oznako NFC, ki shranjuje URL ali besedilni zapis. Brez dodatne strojne opreme telefon ne more prebrati večine kartic LF (nizkofrekvenčnih) s frekvenco 125 kHz ali nalepk RFID UHF (ultravysokofrekvenčnih). Prav tako ne more preprosto kopirati varovane oznake NFC za avtentifikacijo, če ta uporablja zaščitene ključe ali dinamično avtentifikacijo.
Ali lahko iPhoni berejo RFID?
iPhone ni splošno orodje za kloniranje RFID-kartic. Lahko bere nekatere oznake NFC (Near Field Communication), zlasti tiste, ki uporabljajo podatke v formatu NDEF (NFC Data Exchange Format), kot so URL-ji, besedilni zapisi ali povezave do strani izdelkov. Sam po sebi ne more brati večine ključev s frekvenco 125 kHz ali UHF RFID-oznak, saj ti uporabljajo drugačne RFID-frekvence in zahtevajo drugačno bralno opremo. Appleov okvir Core NFC je zasnovan za branje NFC-oznak, medtem ko Apple Wallet podpira digitalne ključe le, če ključavnica, sistem dostopa ali ponudnik storitev podpira to nastavitev.
Kako enostavno je podvojiti ključ?
To je odvisno od ključa. Starejše ključe s fiksno identifikacijsko številko na frekvenci 125 kHz je običajno lažje podvojiti, saj ob vsakem skeniranju pogosto vrnejo isto statično identifikacijsko številko. Varen ključ je težje kopirati, saj namesto preproste, berljive številke lahko uporablja šifriranje, zaščiten pomnilnik ali avtentifikacijo. Za podjetja oblika ključa ne pove vsega. Resnični dejavniki so frekvenca, vrsta čipa, zasnova identifikacijskih podatkov ter to, kaj sistem za dostop preveri pred odprtjem vrat.
Kako kopirati RFID ključ v iPhone?
V večini primerov običajnega RFID-ključa ni mogoče neposredno kopirati v iPhone. Ključ za stanovanje, službeno izkaznico, parkirni ključ ali dostopni ključ s frekvenco 125 kHz običajno ni mogoče skenirati in shraniti v iPhone kot delujoč ključ. Prava rešitev je uporaba sistema za dostop, ki podpira poverilnice za iPhone, na primer podprt digitalni ključ v Apple Wallet ali mobilna aplikacija za dostop, ki jo zagotavlja stavba, hotel, kampus ali sistem zaklepanja. Apple Wallet lahko shranjuje podprte ključe za dom, hotele, avtomobile, službene izkaznice in študentske izkaznice, vendar morajo biti izdani prek združljivega sistema.
Ali so UHF RFID-oznake primerne za preprečevanje ponarejanja?
UHF RFID-oznake so odlične za hitro sledenje artiklov, skeniranje v skladiščih, inventarizacijo oblačil, kartonske škatle in upravljanje sredstev. Same po sebi niso oznake za zaščito pred ponarejanjem. Če sistem preverja le EPC (elektronsko kodo izdelka), lahko podvojena koda EPC povzroči zmedo. Za izdelke višje vrednosti bi moral sistem vključiti strožje preverjanja, kot so primerjava TID (identifikatorja oznake), zaklenjen pomnilnik, nadzorovano kodiranje ali ločena raven avtentifikacije.
Kaj naj storim, če izgubim RFID-kartico ali -oznako?
Izgubljeno RFID-kartico ali etiketo je treba v sistemu čim prej onemogočiti. Ne izdajajte le nove oznake in pustite star vnos aktiven. Pri dostopnih karticah, članskih karticah, oznakah za sredstva in oznakah za ponovno uporabne predmete mora programska oprema prikazati, katera oznaka je aktivna, katera je bila zamenjana in katera je bila umaknjena iz uporabe. S tem se zmanjša verjetnost, da bi se stara, kopirana ali najdena oznaka še vedno uporabljala.
Ali je mogoče odkriti kloniranje RFID-kartic?
Včasih. Preprost sistem, ki preverja le en identifikator, morda ne bo zaznal kopirane oznake. Zmogljivejši sistem lahko opozori na težave, kot so pojav iste oznake na dveh mestih, premikanje oznake po nemogoči poti, ponavljajoče se skeniranje po umiku iz uporabe ali prevečkratno preverjanje oznake za avtentifikacijo izdelka z nepovezanih lokacij. Odkrivanje je odvisno od pravil programske opreme, ne le od same oznake.
Kako lahko pomaga dobavitelj RFID-oznak
Izbira prave RFID-oznake je prvi korak k zmanjšanju tveganja kloniranja. Na spletni strani custom-rfid-tags.com izdelujemo RFID-oznake po meri, ki temeljijo na vašem čipu, frekvenci, materialu, kodiranju, razdalji branja in potrebah vašega projekta. Če vaš projekt zahteva RFID-oznake z močnejšo zaščito podatkov, zaklenjenim pomnilnikom, preverjanjem edinstvene identitete čipa ali funkcijami avtentifikacije, nam pošljite podrobnosti o vaši aplikaciji in zahtevajte ponudbo. Pred začetkom proizvodnje vam lahko pomagamo izbrati prave RFID-oznake po meri.